Marko Košir
Les in delo z njim sta močno zasidrana v našo družino in me spremljata vse življenje. Že kot otrok sem veliko časa preživel v delavnici starega očeta, ki je izdeloval leseno galanterijo. Nabiral sem prve izkušnje, spoznaval obdelavo lesa, pomagal pri brušenju in sestavljanju izdelkov. Veliko stvari se je delalo ročno in vsak par rok, tudi otroških, je bil dobrodošel. Stari ata je bil zelo iznajdljiv in inovativen. Da je privarčeval čas in sredstva, je iznašel tudi kakšen lasten stroj. Že takrat se mi je les s svojo mehkobo in toplino zelo približal … Kaj hitro sem tudi sam iz njega začel izdelovati svoje igrače in pripomočke, ki so služili igri z vrstniki. Kot najstnik sem nabiral izkušnje v Orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru, ki jo je dolgo let vodil moj oče Brane. Spoznaval sem, kako uporaben je les pri izdelavi glasbil, kako živ je kot material … Za vsako glasbilo je treba upoštevati veliko dejavnikov – od rasti drevesa do obdelave in končne izdelave. Pri izbiri poklica nisem bil nikoli v dilemi. Vedno sem vedel, da se bom ukvarjal z lesom. Po gimnaziji sem nadaljeval šolanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in končal študij kot univerzitetni diplomirani inženir lesarstva. Osnoval sem svojo obrt in našel strast v izdelovanju visokih gred, s čimer se ukvarjam že sedem let. V prihodnosti bi rad po zgledu starega očeta razvil še kakšen izdelek, zanimiv za tržišče.
