Čez les od 1492!
Ribniška suha roba.
V letu Gospodovem 1492 je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Prebivalci območja, ki ga danes obsegajo občine Sodražica, Ribnica, Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče in Bloke, pa so odkrili svojo Ameriko. V bistvu so jo že prej, dokončno pa jim je pri tem 23. oktobra pomagal tedaj tudi njihov, sicer pa avstrijski cesar Friderik III. Ker je bilo območje opustošeno in oslabljeno zaradi turških vpadov in številnih slabih letin, je izdal poseben privilegij, krošnjarski patent, s katerim je prebivalcem dežele suhe robe omogočil prosto trgovanje z živino, suknom, oljem, maslom, platnom ter domačimi lesenimi in lončenimi izdelki. Podjetni Urban, ki je že dolgo prej v domači hiši izdeloval suho robo, je torej iz nje sestavil krošnjo, si jo oprtal na rame in se z njo podal v širni svet. Iz sveta je prinašal nova spoznanja in se vanj vedno znova vračal z novimi uporabnimi lesenimi predmeti.
OZNAČBA.
Občinski svet Občine Sodražica je 4. 8. 2005 sprejel pravilnik o geografski označbi »Ribniška suha roba«. Pravico do uporabe označbe lahko pridobijo ročno ali strojno izdelani izdelki iz lesa, ki so se izoblikovali v daljšem časovnem obdobju na območju občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče in Bloke (območje »Ribniške suhe robe«).
Ribniška suha roba je izdelana iz lesa jelke, smreke, macesna, bora, bukve, hrasta, gabra, bresta, divje češnje, hruške, javorja, vrbe, lipovca in lipe, jesena, leske, drena in ostalih avtohtonih vrst. V manjši meri je lahko prisoten tudi drug material (npr. kovina kot vezni ali ojačitveni element).
Izdelki ribniške suhe robe so razvrščeni v temeljne panoge ribniške suhe robe: obodarstvo, podnarstvo, rešetarstvo, žličarstvo – kuhalničarstvo, posodarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo, spominkarstvo, poslikava in sestavljanje izdelkov. (Poslikani, sestavljeni izdelki spominkarstva so lahko le izdelki iz temeljnih panog ribniške suhe robe.)
Z geografsko označbo »Ribniška suha roba« se lahko po sklepu posebne komisije označi tisti izdelek, ki ustreza kriterijem območja, materiala, kulturne dediščine, kakovosti in kriteriju tehnološkega procesa.
